Slovenija v podatkih
Slovenija v številkah – barvito, preprosto in odprto.
Ste vedeli?
- V Sloveniji živi 2.138.751 ljudi – 112.885 več kot leta 2008.
- Najbolj priljubljeni imeni za novorojenčke v letu 2025: Mark (198) in Hana (182).
- Najpogostejši priimek je Novak – nosi ga 10.510 ljudi. Na drugem mestu je Horvat.
- Najpogostejše ime v Sloveniji je Marija (41.402 ljudi, 2026).
- Novorojena deklica lahko pričakuje 85,1 leta življenja, deček 79,7 – razlika je 5,4 leta.
- Ženske najdlje živijo v regiji Osrednjeslovenska (85,5 leta), najmanj v regiji Posavska (83,3).
- Leta 2025 se je rodilo 16.961 otrok. Največ od leta 1954 naprej jih je bilo leta 1955: 32.096.
- Mame so ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 29,8 leta – leta 1954 so bile 24,8.
- Največ ljudi se preseli iz regije Osrednjeslovenska v regijo Gorenjska: 2300 v letu 2025.
- Najvišja povprečna bruto plača je v regiji Osrednjeslovenska (2782 €), najnižja v regiji Primorsko-notranjska (2206 €).
- BDP na prebivalca je v regiji Osrednjeslovenska 2,8-krat višji kot v regiji Zasavska (2024).
- Cene so v letu 2025 v povprečju zrasle za 2,7 %. Najbolj so se podražili izdelki in storitve v skupini »Zdravstvo« (5,9 %).
- Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2026 3,6 %, med mladimi (15–24 let) pa 15,8 %.
- Leta 2025 je bilo električnih 11,1 % novih osebnih avtomobilov (6430); leta 2015 le 123.
- Turisti so leta 2025 v Sloveniji prespali 17.843.311 noči – 75 % od tega tujci.
- Najpogostejši vzrok smrti so bolezni obtočil: 36 % vseh smrti v letu 2024.
- V zdravstvu dela 7971 zdravnikov in zdravnikov specialistov (2025), leta 2017 jih je bilo 6530.
- Na 10.000 prebivalcev je 40 bolniških postelj – leta 1992 jih je bilo 59.
- Slovenija za zdravstvo nameni 9,3 % BDP (2024).
- Jedrska elektrarna je leta 2025 proizvedla 39 % vse elektrike v Sloveniji.
- Sončne elektrarne so leta 2025 proizvedle 1598 GWh elektrike – 5,8-krat več kot leta 2015.
- Največ otrok se rodi 20. septembra (povprečno 62,3 na dan), najmanj pa 1. novembra (37,6); 2000–2025.
- Leta 2026 je imelo dostop do interneta 94 % gospodinjstev, leta 2007 pa 58 %.
- Leta 2025 je na odlagališču končalo 7 % komunalnih odpadkov, leta 2010 pa 65 %.
- Leta 2024 je na slovenskih cestah umrlo 68 ljudi, leta 2009 pa 171.
- Leta 2024 je imel povzročitelj alkohol v 1697 prometnih nesrečah – v 8,3 % vseh.
- Leta 1960 je pred prvim rojstnim dnem umrlo 35,1 od 1000 dojenčkov, leta 2025 pa 2,1.
- Leta 2025 so slovenska letališča imela 1.591.825 potnikov, največ pa leta 2018 (1.813.440).
- Odrasel prebivalec Slovenije je leta 2025 v povprečju popil 9,4 litra čistega alkohola, od tega 3,8 litra v vinu.
- Gozd pokriva 58 % Slovenije (1.177.119 hektarjev, 2024).
- Slovenski čebelarji so leta 2025 pridelali 4045 ton medu, leta 2024 pa 1094 ton.
- Pokojnine in socialni prejemki zmanjšajo neenakost dohodkov: Ginijev količnik pade s 42,7 % na 24,6 % (2025).
- Za kilogram kruha je bilo leta 2025 treba delati 24 minut, leta 1990 pa 21.
- Leta 2024 so lovci v Sloveniji odstrelili 177 medvedov.
- Liter 95-oktanskega bencina je stal 1,64 EUR (2. četrtletje 2026), na začetku leta 2012 pa 1,42 EUR.
- Največji izvozni trg Slovenije je Švica: 43 % vsega izvoza blaga (2025).
- Z življenjem smo v povprečju zadovoljni z oceno 7,6 od 10 (2025).
- Slovenija pridela le 32 % zelenjave, ki jo porabi (2025).
- Leta 1922 je v Sloveniji živelo 1.306.529 ljudi, leta 2025 pa 2.130.850.
- V slovenskih pristaniščih so leta 2025 pretovorili 1.248.970 zabojnikov (TEU), leta 2009 pa 333.891.
- Umetno inteligenco je leta 2026 uporabljalo 38 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, leta 2021 pa 12 %.
- Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 24.548 električnih osebnih avtomobilov, konec leta 2014 le 133.
- V šolskem letu 2024/25 je bilo proti HPV cepljenih 42 % deklic v 6. razredu.
- Najstarejši prebivalci živijo v regiji Pomurska (povprečna starost 47,5 leta), najmlajši v regiji Osrednjeslovenska (43,0); 2026.
- Starejših od 65 let je že več kot otrok, mlajših od 15 let: 22,7 % proti 14,1 % (2026). Leta 2000 je bilo razmerje 14,0 % proti 15,9 %.
- Ob današnji umrljivosti bi 100. rojstni dan dočakalo 2,6 % novorojenih deklic in 1,7 % dečkov (2025).
- Več kot polovica otrok se rodi neporočenim staršem: 55,1 % leta 2025, leta 2002 pa 40,2 %.
- Na vsakih 100 deklic se je leta 2025 rodilo 107,0 dečka.
- Leta 2025 je 10,5 % živorojenih otrok ob rojstvu tehtalo 4 kilograme ali več; število dojenčkov, težjih od 5 kilogramov: 20.
- Rojstni dan 29. februarja, ki ga lahko praznujejo le vsaka štiri leta, ima 1326 prebivalcev Slovenije (2026).
- Leta 2025 se je največ otrok rodilo septembra (povprečno 50,9 na dan), najmanj pa aprila (42,9).
- V letih 2016–2025 je največ ljudi umrlo januarja (povprečno 69,2 na dan), najmanj pa junija (51,9).
- Največ nevest je bilo leta 2025 starih od 25 do 29 let, leta 1988 pa od 20 do 24 let.
- Leta 2025 je 20 % ločitev končalo zakone, ki so trajali 25 let ali več; leta 2003 je bil ta delež 18 %.
- V 34 % gospodinjstev živi ena sama oseba (2021); leta 2011 je bilo takih gospodinjstev 33 %.
- Najpogostejše državljanstvo priseljencev leta 2025: Bosna in Hercegovina – 8024 od 30.854 (26 %).
- Leta 2025 se je v tujino odselilo več slovenskih državljanov (4928), kot se jih je vrnilo (3950).
- Najpogostejši cilj slovenskih državljanov, ki se odselijo: Avstrija – 20 % vseh izseljencev leta 2025.
- Tujci se v Slovenijo najpogosteje priselijo zaradi zaposlitve (58 % leta 2024), sledi združevanje družine (25 %).
- 76 % tujcev v Sloveniji ima državljanstvo ene od držav nekdanje Jugoslavije, 10 % pa državljanstvo EU; delež državljanov EU med tujci je največji v regiji Pomurska (25 %); 2026.
- V Sloveniji živi 231.074 tujih državljanov, 10,8 % prebivalstva (3. četrtletje 2026); leta 2008 jih je bilo 2,9 %.
- Leta 2025 je bilo v Sloveniji več smrti kot rojstev (naravni prirast −4262), prebivalstvo pa so okrepile selitve iz tujine (selitveni prirast +8519).
- V regiji Zasavska ima delo v domači regiji le 47 % zaposlenih, drugi se vozijo na delo v druge regije; v regiji Osrednjeslovenska kar 89 % (2025).
- V regiji Osrednjeslovenska živi 246 prebivalcev na km², v regiji Primorsko-notranjska pa le 37 – razlika je 6,7-kratna (2026).
- Vrtec obiskuje 85 % otrok v predšolski starosti (2025); leta 2004 jih je bilo 61 %.
- Med 30- do 34-letniki ima višjo ali visoko izobrazbo 55 % žensk in 30 % moških (2025).
- Leta 2025 je visokošolsko izobraževanje končalo 19.364 diplomantov, od tega 60 % žensk.
- Novi doktorji znanosti so ob zagovoru v povprečju stari 36,9 leta, diplomanti univerzitetnega študija 1. stopnje pa 24,0 leta (2025).
- Angleško zna 74 % odraslih, nemško pa 41 % (2022).
- Internet uporablja 74 % ljudi, starih od 65 do 74 let (2026); leta 2015 jih je bilo 27 %.
- V zadnjem letu je po spletu nakupovalo 69 % ljudi, starih od 16 do 74 let (2026); leta 2007 le 16 %.
- Povprečen prebivalec je leta 2025 na dan potoval 55,1 minute: 24,9 za prosti čas in 14,5 na poti v službo.
- Povprečna vstopnica za gledališče ali opero je leta 2025 stala 13,35 EUR, leta 2016 pa 8,48 EUR.
- Razstave v muzejih in galerijah so leta 2025 zabeležile 2.977.498 obiskov – 31 % so jih opravili tujci, 24 % otroci in mladi.
- BDP Slovenije je leta 2025 znašal 71,2 milijarde evrov (tekoče cene) – 33.380 evrov na prebivalca.
- Od leta 1996 je BDP realno najbolj padel leta 2009 (za 7,6 %), najbolj pa zrasel leta 2021 (za 8,4 %).
- Regija Osrednjeslovenska ustvari 40 % slovenskega BDP, čeprav v njej živi le 27 % prebivalcev (2024).
- Povprečna bruto plača je bila leta 2025 2519 €, polovica zaposlenih pa je zaslužila manj kot 2139 € bruto (mediana).
- Najvišjo povprečno bruto plačo so leta 2025 imeli zaposleni v starostni skupini 65 let ali več (3028 €), najnižjo pa v skupini 15–24 let (1743 €).
- Najvišjo povprečno bruto plačo ima poklicna skupina »Zakonodajalci, visoki uradniki in člani uprave družbe« (6429 €), najnižjo pa »Čistilci, pralci, gospodinjski pomočniki ipd.« (1505 €; 2025).
- Povprečna mesečna plača je avgusta 2026 znašala 2696 € bruto oziroma 1689 € neto – v žep je torej ostalo 63 % bruto zneska.
- Najpogostejša bruto mesečna plača je bila leta 2022 okoli 1165 €: med 1140 in 1190 € je zaslužilo 4,4 % zaposlenih.
- Ženske so leta 2022 v povprečju zaslužile 6,1 % manj kot moški; razlika je bila največja v regiji Posavska (10,8 %), najmanjša v regiji Jugovzhodna Slovenija (1,7 %).
- Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2025 najvišja v regiji Primorsko-notranjska (73,8 %), najnižja pa v regiji Pomurska (62,9 %).
- Število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je septembra 2026 znašalo 941.397; rekord je bil novembra 2024 (948.444).
- Leta 2025 je v javnem sektorju delalo 27 % vseh delovno aktivnih; ženske so med njimi predstavljale 64 %.
- Stopnja prostih delovnih mest je bila najvišja v dejavnosti »Gradbeništvo« (6,0 %), v povprečju vseh dejavnosti pa 2,5 % (3. četrtletje 2026).
- V predelovalnih dejavnostih dela 20 % vseh delovno aktivnih v Sloveniji, v regiji Jugovzhodna Slovenija pa kar 34 % (2024).
- Slovenija je leta 2024 za raziskave in razvoj namenila 2,14 % BDP, največ regija Jugovzhodna Slovenija: 3,89 % svojega BDP.
- Stanovanjske nepremičnine so bile za 9,1 % dražje kot leto prej (2. četrtletje 2026).
- Rabljena stanovanja v Ljubljani so bila v povprečju za 117 % dražja kot leta 2015 (4. četrtletje 2025).
- Rabljeno stanovanje v Ljubljani je v povprečju stalo 287.000 €, drugod po Sloveniji pa 164.000 € (2. četrtletje 2026).
- Največ gradbenih dovoljenj na 1000 prebivalcev so leta 2025 izdali v regiji Pomurska (5,6), najmanj v regiji Osrednjeslovenska (1,2).
- Leta 2025 je 75 % slovenskega izvoza blaga in storitev šlo v države EU, 62 % samo v države evrskega območja.
- Pet največjih izvoznikov je leta 2024 ustvarilo 40 % vsega slovenskega izvoza blaga, 100 največjih pa 70 %.
- BDP na prebivalca po kupni moči je v Sloveniji leta 2025 dosegel 90 % povprečja EU – Slovenija je bila 16. med 27 državami članicami.
- Najpomembnejši tuji trg slovenskega turizma je bil leta 2025 Nemčija: 2.037.276 nočitev ali 15 % vseh nočitev tujcev. Sledita mu Italija in Avstrija.
- Turizem je leta 2025 prispeval 5,4 % slovenskega BDP (leta 2012: 4,9 %).
- Vlaki so leta 2025 prepeljali 20,9 milijona potnikov – največ od leta 1996.
- Država, s katero je imelo ljubljansko letališče leta 2025 največ potniškega prometa, je bila Nemčija: 15 % vseh potnikov. Sledi ji Turčija.
- Konec leta 2025 je bilo 54 % osebnih avtomobilov v Sloveniji starih 10 let ali več, 13 % pa vsaj 20 let.
- Slovenski tovornjaki so leta 2025 prevozili 1,6 milijarde kilometrov – 20 % od tega praznih.
- Efektivna obrestna mera za nova stanovanjska posojila je septembra 2026 znašala 3,8 %. Najnižja je bila januarja 2022: 2,0 %.
- Banke so leta 2025 gospodinjstvom odobrile za 2,15 mrd. EUR novih stanovanjskih posojil. Rekord je iz leta 2022: 2,31 mrd. EUR.
- Gospodinjstva so imela septembra 2026 pri bankah za 9,97 mrd. EUR stanovanjskih posojil, januarja 2007 pa za 1,98 mrd. EUR.
- Gospodinjstva so imela septembra 2026 pri bankah v Sloveniji 30,53 mrd. EUR vlog. Od tega je 87 % vlog čez noč, ki so na voljo kadar koli.
- Dolgoročna obrestna mera (donosnost slovenskih državnih obveznic) je oktobra 2026 znašala 3,99 %. Decembra 2020 je bila celo negativna: −0,23 %.
- Javni dolg je konec leta 2025 znašal 65,1 % BDP (46,33 mrd. EUR). Najvišji je bil leta 2015: 83,4 % BDP.
- Država je leta 2025 porabila 1,81 mrd. EUR več, kot je prejela – primanjkljaj je znašal 2,5 % BDP. Nazadnje je imela presežek leta 2019 (0,7 % BDP).
- DDV je leta 2025 prinesel 5,61 mrd. EUR – 20,2 % vseh davkov in socialnih prispevkov.
- Največja postavka državnih izdatkov je socialna zaščita: 11,51 mrd. EUR ali 37 % vseh izdatkov (2024).
- Med prebivalci, starimi 65 let in več, je pod pragom tveganja revščine 29,4 % žensk in 21,7 % moških (2025). Med vsemi prebivalci je takih 14,3 %.
- Prag tveganja revščine za samsko gospodinjstvo je 1021 EUR na mesec (2025); leta 2005 je bil 440 EUR.
- Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je najvišji v regiji Osrednjeslovenska: mediana 21.991 EUR na leto na odraslega člana. Najnižji je v regiji Koroška: 18.823 EUR (2025).
- Najbogatejša desetina prebivalcev ima v povprečju 44.193 EUR razpoložljivega dohodka na leto, najrevnejša 8700 EUR (2025, na odraslega člana gospodinjstva).
- Gospodinjstva so leta 2025 prihranila 14,8 % razpoložljivega dohodka. Največ od leta 1995 naprej so prihranila leta 2020: 22,9 %.
- Za hrano in brezalkoholne pijače gospodinjstva namenijo 15,3 % svoje potrošnje (2025); leta 1995 je bil ta delež 17,2 %.
- Najpogostejši razlog za bolnišnično zdravljenje so bolezni srca in ožilja: 15 % vseh hospitalizacij zaradi bolezni (2025).
- Število stikov z osnovnim zdravstvom (obiski, pregledi, posveti na daljavo) je bilo leta 2025 17.846.214 – povprečno 8,4 na prebivalca.
- Leta 2025 je bilo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepljenih 93,9 % predšolskih otrok. Najnižji delež od leta 2003 je bil 92,3 % (leta 2016).
- V sezoni 2025/26 se je proti gripi cepilo 7,7 % prebivalcev, v sezoni 2003/04 pa 8,3 %.
- Zaposleni so bili leta 2025 na bolniški odsotnosti povprečno 20,8 koledarskega dneva. Največ dni so izgubili zaradi bolezni mišic, kosti in sklepov (22 % vseh dni).
- Najpogostejši vzrok smrti na cestah je bil leta 2024 neprilagojena hitrost: 30 od 68 umrlih.
- Število smrti zaradi padcev (838) je bilo leta 2024 9,0-krat večje kot v prometnih nesrečah (93).
- Največ receptov so zdravniki leta 2025 predpisali za zdravila proti bolečinam in vročini: 1.666.407 od skupno 21.631.390.
- Prijavljenih poškodb pri delu je bilo leta 2025 14.401, od tega smrtnih 23; leta 2008 jih je bilo 25.036.
- Prejemnikov dolgotrajne oskrbe je bilo leta 2023 76.841 (leta 2011: 60.795). Več jih je oskrbovanih doma (29.501) kot v ustanovah (22.877).
- Leta 2022 je 68 % odraslih ocenilo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro (leta 2005: 54 %). V najmlajši starostni skupini je takih 92 %, v najstarejši 40 %.
- Debelost je imelo leta 2025 5,9 % fantov in 4,5 % deklet (otroci in mladostniki), leta 1991 pa 2,5 % oziroma 2,1 %.
- Bolnišnično zdravljenje zaradi bolezni je leta 2025 trajalo povprečno 7,1 dneva, leta 2003 pa 8,9 dneva.
- Hidroelektrarne so leta 2025 proizvedle 29 % vse elektrike v Sloveniji (4276 GWh).
- Sončne elektrarne so leta 2025 proizvedle 1598 GWh elektrike, vetrne pa le 7,4 GWh – sonce je dalo 216-krat več.
- Sončne elektrarne so največ elektrike doslej proizvedle julija 2026: 240 GWh, kar je 23 % vse proizvodnje v tem mesecu.
- Gospodinjstva so leta 2025 za kWh elektrike v povprečju plačala 0,196 EUR z vsemi davki (leta 2016: 0,160 EUR). Sama energija je od tega 57 %.
- V 2. polletju 2025 so gospodinjstva v Sloveniji za elektriko plačevala 27 % manj od povprečja EU (z davki).
- Gospodinjstva so leta 2025 s toplotnimi črpalkami iz okolice pridobila 3292 TJ toplote – 120-krat več kot leta 2000.
- Lesna goriva so leta 2025 dala 28 % energije, ki jo porabijo gospodinjstva, leta 2000 pa 38 %.
- Slovenija je leta 2023 izpustila 14.804 kt toplogrednih plinov (ekv. CO2), 32 % manj kot v rekordnem letu 2008.
- Gospodarstvo je leta 2023 na vsak milijon evrov proizvodnje izpustilo 57 % manj toplogrednih plinov kot leta 2008.
- Vsak prebivalec doma porabi povprečno 106 l vode iz javnega vodovoda na dan (38,7 m³ na leto, 2025).
- Leta 2025 se je v ceveh izgubilo 28 % vode iz javnih vodovodov (48,9 mio. m³).
- Krave v Sloveniji so leta 2025 dale 630.765 t mleka – povprečno 1728 t na dan.
- Perutnina je prehitela svinjino: leta 2025 je bilo na prebivalca na voljo 35,2 kg perutnine in 33,5 kg svinjine, leta 2000 pa 24,8 kg perutnine in 38,1 kg svinjine.
- Leta 2024 je bilo na prebivalca na voljo 26,5 l vina, od tega 67 % belega. Leta 2009 je bilo 37,7 l.
- Vinogradniki so leta 2025 pridelali 89.971 t grozdja, od tega 71 % belega.
- Sadjarji so leta 2025 pridelali 36.388 t jabolk. Največ jih je bilo leta 2002 (93.900 t), najmanj leta 2017 (13.605 t).
- Slovenski ribiči so leta 2025 v morju ujeli 91 t rib in drugih morskih živali, leta 1990 pa 5859 t.
- V slovenskih gozdovih so leta 2024 pridobili 4,9 mio. m³ okroglega lesa. Največ je bilo leta 2016: 5,5 mio. m³.
- Število odstreljenih divjih prašičev se je povečalo za 109 % (leta 2002: 7103, leta 2024: 14.812).
- V letih 2006–2022 je bilo v Sloveniji registriranih istospolnih partnerskih zvez skupaj 477: med moškima 248, med ženskama 229; največ leta 2021 (58).
- Pri ločitvah z otroki so bili otroci leta 2025 v 49 % primerov dodeljeni materi, v 47 % pa obema staršema; leta 1985 materi v 91 %, obema v 2 %.
- Leta 2025 se je 63 % prvorojencev rodilo neporočenim staršem, pri tretjem otroku pa je bil ta delež 38 %.
- Novopečeni očetje so bili leta 2025 stari povprečno 33,8 leta (leta 2009 33,0); otrok, katerih oče je bil star 50 let ali več, je bilo 174.
- Leta 2025 je bilo med prvošolci 12,4 % sedemletnikov (leta 2016 8,2 %); največ v regiji Zasavska (14,9 %), najmanj v regiji Pomurska (7,2 %).
- Med ljudmi, starimi 25–59 let, katerih oče je imel največ osnovno šolo, ima terciarno izobrazbo 25 % (2023), leta 2011 10 %; med tistimi z očetom s terciarno izobrazbo 72 %.
- Ženske živijo povprečno 5,2 leta dlje od moških (84,9 proti 79,7), zdravih let življenja pa imajo le 2,4 leta več (69,0 proti 66,6); 2024.
- Leta 2025 je bila umrljivost dojenčkov 2,1 na 1000 živorojenih otrok, leta 2002 pa 3,8.
- Vsaj občasno se je leta 2022 osamljeno počutilo 30 % mladih, starih 16–24 let, leta 2018 pa 16 %; med starimi 65 let ali več 26 %.
- Ves ali večino časa se je leta 2022 srečno počutilo 66 % prebivalcev; največ v regiji Gorenjska (73 %), najmanj v regiji Koroška (56 %).
- Na lestvici od 0 do 10 prebivalci Slovenije neznancem zaupajo povprečno z oceno 4,6 (2025); 40 % jim da oceno 4 ali manj, le 3 % pa 9 ali 10.
- Orodja generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT, je leta 2026 uporabljalo 62 % ljudi, starih 16–74 let (leta 2024 21 %); med mladimi, starimi 16–24 let, 90 %.
- Leta 2025 je 47 % uporabnikov interneta, starih 16–74 let, na spletu naletelo na sovražna ali ponižujoča sporočila, najpogosteje zaradi političnih ali družbenih stališč (38 %).
- Leta 2026 je 77 % uporabnikov interneta, starih 16–74 let, na spletu naletelo na neresnične ali dvomljive informacije; njihovo resničnost je preverilo 39 % od njih.
- Leta 2025 je bilo tujcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Slovenijo iz sosednjih držav, 6328 (leta 2009 2326); hrvaških državljanov med njimi je bilo 5077.
- Med obsojenimi polnoletnimi storilci kaznivih dejanj je bilo leta 2024 17,9 % tujih državljanov (881 od 4924); leta 2015 14,8 %.
- Leta 2024 je imelo terciarno izobrazbo 32 % slovenskih državljanov, starih 15 let ali več, ki so se odselili v tujino; leta 2011 23 %.
- Učencev s tujim državljanstvom je bilo v osnovnih šolah leta 2025 19.014, leta 2016 pa 8070; največ (8089) jih je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine.
- Ob popisu leta 1981 se je za Jugoslovane opredelilo 1,39 % prebivalcev Slovenije, ob popisu leta 2002 le še 0,03 %.
- Povprečna bruto plača je bila avgusta 2026 v javnem sektorju 3105 €, v zasebnem pa 2501 € – v javnem je bila torej za 24 % višja.
- Zaposleni z državljanstvom države zunaj EU so oktobra 2025 v povprečju zaslužili 1819 € bruto na mesec – 31 % manj kot državljani Slovenije (2652 €).
- Kdor dela v regiji Osrednjeslovenska, je oktobra 2025 v povprečju zaslužil 2757 € bruto, kdor dela v regiji Primorsko-notranjska, pa 2201 € – 557 € manj.
- Leta 2024 so davki in prispevki pobrali 41,5 % stroškov dela (davčni primež). Kdor se iz brezposelnosti zaposli, mu višji davki in izgubljeno nadomestilo pobereta 80,0 % novega bruto zaslužka – na boljšem je le za 20,0 % (past brezposelnosti).
- Zaposleni je delodajalca leta 2025 v povprečju stal 3531 € na mesec – največ v oskrbi z elektriko, plinom in paro (5702 €), najmanj v gostinstvu (2387 €).
- Leta 2025 je od 62.000 zaposlenih, starih 15–24 let, kar 24.000 (39 %) delalo prek študentskega servisa.
- Leta 2025 je pretežno od doma delalo 7,5 % zaposlenih (74.800), leta 2023 6,5 %. Od doma nikoli ne dela 80,7 % zaposlenih.
- Leta 2023 je 36 % zaposlenih svoje zadovoljstvo z delom ocenilo z 9 ali 10 (leta 2013 29 %); povprečna ocena je bila 7,8 od 10.
- Zaposleni običajno delajo 38,8 ure na teden, dejansko pa so jih opravili le 33,8 – razliko pojedo dopusti, prazniki in bolniške (2. četrtletje 2026). V 1. četrtletju 2008 je običajni teden trajal 40,4 ure.
- Leta 2024 je bilo dejansko opravljenih 66,8 % ur delovnega časa (leta 2012 75,3 %); 12,0 % ur je odpadlo na letni dopust.
- Leta 2025 so v Sloveniji dokončali 2,4 stanovanja na 1000 prebivalcev – največ v regiji Jugovzhodna Slovenija (3,8), najmanj v regiji Zasavska (0,7).
- Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji za 24,0 milijarde € tujih neposrednih naložb. Največji vlagatelj je Avstrija (5,0 milijarde €, 21 %).
- Najbolj priljubljena tuja država za potovanja prebivalcev Slovenije je bila leta 2025 Hrvaška: 2,3 milijona potovanj, 5,2-krat več kot druga na lestvici, Italija (449.000).
- 997.000 prebivalcev Slovenije ni šlo na nobeno zasebno potovanje (2. četrtletje 2026); največ (252.000) iz finančnih razlogov.
- Avgusta 2025 so potniška vozila slovenske cestne meje prečkala 10,4-milijonkrat – največ v enem mesecu od leta 2021; 47 % prehodov je bilo na meji s Hrvaško.
- Leta 2025 je bil najnovejši avto v gospodinjstvu v 45 % bencinar, v 42 % dizel, v 6 % hibrid in le v 1 % električni. Dizli so najpogostejši v regiji Posavska (53 %).
- Osebni avto je leta 2025 v povprečju prevozil 12.830 km. Največ so prevozili avtomobili, stari 6–7 let (16.900 km), tisti, starejši od 20 let, pa le 7164 km.
- Petina gospodinjstev z najvišjimi dohodki je imela leta 2022 v lasti 33 % neto nepremičninskega premoženja gospodinjstev, petina z najnižjimi dohodki pa 10 %.
- Brez socialnih transferjev in pokojnin bi bilo leta 2025 pod pragom tveganja revščine 39,3 % prebivalcev (821.000 ljudi). Če pokojnine prištejemo, drugih transferjev pa ne, bi jih bilo 21,8 %.
- Leta 2025 je 18 % gospodinjstev s svojimi dohodki shajalo težko ali zelo težko, leta 2013 pa 35 %.
- Prebivalci so leta 2025 zadovoljstvo s finančnim stanjem svojega gospodinjstva v povprečju ocenili s 6,8 od 10 točk, leta 2013 pa s 5,6.
- Za 25 % gospodinjstev so bili stroški stanovanja leta 2025 veliko breme. Največ takih je v regiji Koroška (37 %), najmanj v regiji Gorenjska (16 %).
- Leta 2025 je v prenaseljenem stanovanju živelo 10,5 % prebivalcev (220.000 ljudi), leta 2011 pa 17,1 %.
- Leta 2025 je 16 % gospodinjstev živelo v stanovanju v slabem stanju (npr. pušča streha, vlažne stene), leta 2008 pa 31 %.
- Leta 2025 je 5 % gospodinjstev v zadnjih 12 mesecih zaradi pomanjkanja denarja zamujalo s plačilom stanovanjskih stroškov, leta 2014 pa 19 %.
- Leta 2025 je imelo osebni računalnik 83 % gospodinjstev, leta 2008 pa 64 %; 3 % si ga ne more privoščiti.
- Leta 2025 je 4 % gospodinjstev navedlo, da so v preteklem letu prejela materialno ali finančno pomoč dobrodelnih organizacij. Največ takih je bilo v regiji Zasavska (11 %).
- Od 15,89 mrd. EUR izdatkov za socialne prejemke je leta 2024 šlo 41 % za starost, 35 % za bolezen in zdravstveno varstvo, za brezposelnost pa 3,5 %.
- Od izdatkov za socialne prejemke leta 2024 je bilo 64 % izplačanih v denarju in 36 % v naravi. Prejemki, odvisni od premoženjskega stanja prejemnika, so predstavljali 7,1 %.
- Za izobraževalne ustanove je bilo leta 2024 porabljenih 3,75 mrd. EUR, od tega 86 % javnega denarja. Pri vrtcih je iz zasebnih virov prišlo 21 % denarja.
- Banke v Sloveniji so leta 2025 ustvarile 991 mio. EUR dobička pred davki. Leta 2013 pa so imele 3439 mio. EUR izgube.
- Avgusta 2026 so bile terjatve bank v zamudi več kot 90 dni v višini 470 mio. EUR, kar je 0,8 % vseh razvrščenih terjatev. Novembra 2013 je bil ta delež 19,4 %.
- Pokojninski skladi so imeli v 2. četrtletju 2026 za 5,88 mrd. EUR sredstev, v 3. četrtletju 2019 pa za 3,10 mrd. EUR. Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo 57 % sredstev.
- Leta 2025 je bilo v Sloveniji dovoljenih splavov 2973, leta 1997 pa 9712.
- Heroin je bil glavna droga pri 288 od 370 ljudi, ki so leta 2009 prvič začeli zdravljenje zaradi drog, leta 2025 pa pri 15 od 56.
- Konopljo je vsaj enkrat v življenju poskusilo 22,0 % vprašanih v raziskavi leta 2023, leta 2012 pa 15,8 %.
- Leta 2025 v zadnjih 12 mesecih alkohola ni pilo 30 % ljudi, vsak dan pa 3 % (leta 2022: 27 % in 4 %).
- Tobačne izdelke je leta 2025 vsak dan uporabljalo 17 % ljudi (leta 2022: 18 %), 78 % pa jih v zadnjih 12 mesecih ni uporabilo niti enkrat.
- Leta 2025 je imelo 57 % ljudi prekomerno telesno maso ali debelost. Debelost je imelo 19 % ljudi, leta 2017 pa 16 %.
- Le 3,9 % bolniških odsotnosti je leta 2025 trajalo več kot 42 dni, a te so pomenile 64 % vseh izgubljenih koledarskih dni.
- Izdatki za zdravstvo so leta 2024 znašali 6,3 milijarde evrov. Gospodinjstva so neposredno plačala 13 %, največ denarja (38 %) pa je šlo bolnišnicam.
- Sterilizacij je bilo leta 2025 pri moških 512, pri ženskah 794; leta 2004 pri moških 150, pri ženskah 1593.
- Mladi moški (16–24 let) so bili leta 2025 v povprečju visoki 181,5 cm, moški, stari 65 let ali več, pa 174,8 cm. Povprečna višina žensk je bila 165,3 cm.
- Pred 65. letom je umrlo 18,7 % moških in 7,9 % žensk, ki so umrli leta 2025; leta 2002 je bilo takih 35,8 % moških in 15,4 % žensk.
- Prijavljenih primerov zgodnjega sifilisa je bilo leta 2024 v Sloveniji 104, leta 2001 pa 9. Najpogosteje prijavljena spolno prenosljiva okužba je klamidijska okužba (487 primerov leta 2024).
- Naprav za računalniško tomografijo (CT) je bilo leta 2025 v Sloveniji 37, leta 2004 pa 18. Mamografov je bilo leta 2025 31.
- Na 100.000 prebivalcev je bilo leta 2025 medicinskih sester 572, leta 2005 pa 182. Zdravstvenih tehnikov je bilo 496 (leta 2005: 577).
- Med smrtnimi poškodbami pri delu, prijavljenimi od leta 2008 do 2024, jih je bilo največ v gradbeništvu: 114 od 358.
- Na 1000 zaposlenih je bilo leta 2024 med moškimi prijavljenih 19,5 poškodbe pri delu, med ženskami 10,4; leta 2008 36,7 oziroma 17,8.
- Leta 2025 38 % ljudi v zadnjih 12 mesecih ni bilo pri zobozdravniku, 27 % pa ne pri splošnem zdravniku.
- Na vabilo v program Svit (presejanje za raka debelega črevesa in danke) se je leta 2025 odzvalo 71,3 % žensk in 60,4 % moških – skupaj 66,0 % (leta 2010: 57,0 %).
- Največ dni bolniške odsotnosti so leta 2025 izgubili zaposleni, stari 60 do 64 let: povprečno 33,7 koledarskega dneva na zaposlenega. Najmlajši (15 do 19 let) so jih izgubili 6,8, povprečje vseh zaposlenih pa je bilo 20,8.
- S športom ali rekreacijo se je leta 2025 vsak dan ukvarjalo 35 % ljudi, nikoli pa 13 %.
- Podjetja in ustanove so za elektriko največ plačevala v 2. polletju 2023: 0,257 EUR za kWh z vsemi davki. V 1. polletju 2026 je kWh stala 0,176 EUR.
- Leta 2025 je bilo energetsko revnih 6,8 % gospodinjstev (leta 2014: 10,9 %), med ljudmi, starimi 65 let ali več, ki živijo sami, pa kar 16,9 %.
- Kilovatna ura zemeljskega plina je gospodinjstva v 1. polletju 2026 stala 0,086 EUR z davki, v 2. polletju 2007 pa 0,051 EUR. Najdražji je bil plin v 2. polletju 2023 (0,110 EUR).
- Leta 2025 je imelo pozimi premalo toplo stanovanje 6 % gospodinjstev iz najrevnejše petine (leta 2012: 13 %) in 3 % iz najbogatejše.
- Leta 2025 je imelo poleti prevroče stanovanje 19 % gospodinjstev brez klimatske naprave in le 4 % tistih s klimatsko napravo (vseh skupaj 12 %).
- Gospodinjstva so leta 2025 za hlajenje prostorov porabila 136 GWh elektrike – 23-krat več kot leta 2000 (5,9 GWh).
- Sončne elektrarne so imele leta 2025 skupno moč 1632 MW, več kot jedrska elektrarna (696 MW); leta 2015 pa 239 MW.
- Leta 2025 je v Sloveniji nastalo 10,5 mio. t odpadkov (leta 2002: 4,9 mio. t), na odlagališča pa so jih odložili le za 1,4 % te količine.
- Slovenija je leta 2025 v tujino poslala 1,46 mio. t odpadkov in jih iz tujine prejela 1,08 mio. t (leta 2002: izvoz 0,20, uvoz 0,16 mio. t).
- Okoljski davki so leta 2025 prinesli 1963 mio. EUR (leta 2005: 912 mio. EUR), od tega 86 % davki na energijo.
- Leta 2025 je imelo 37 % pregledanih dreves krošnjo osuto za več kot četrtino, leta 2012 pa 29 %.
- Hektar njive je leta 2025 v povprečju stal 30.374 EUR, 95 % več kot leta 2013 (15.545 EUR).
- Krompir je leta 2025 rasel le še na 2828 ha (leta 1991 na 13.087 ha) – na manjši površini kot oljne buče (3822 ha).
- Ribogojnice so leta 2025 vzredile 1105 t rib in školjk, od tega 542 t (49 %) šarenke.
- Leta 2025 je bilo na prebivalca na voljo 110,6 kg zelenjave, leta 2000 pa 78,5 kg.
- V klavnicah so leta 2025 zaklali 47,2 milijona kosov perutnine in 206.458 prašičev; leta 1996 je bilo prašičev 498.326.
- Najvišjo povprečno bruto starostno pokojnino je imela decembra 2025 regija Osrednjeslovenska (1197 EUR), najnižjo regija Pomurska (906 EUR).
- Leta 2025 je na enega upokojenca prišlo 1,52 zavarovanca, ki plačuje prispevke; leta 2016 1,45.
- Povprečna neto starostna pokojnina je leta 2025 znašala 57,0 % povprečne neto plače; pri upokojencih s 40 ali več leti pokojninske dobe 70,5 %.
- Ženske so se leta 2025 starostno upokojile v povprečju pri 61,9 leta, moški pri 63,1 leta.
- Ženske, ki jim je leta 2025 prenehala pravica do starostne pokojnine, so jo prejemale povprečno 25,3 leta, moški 17,5 leta.
- Oktobra 2026 je 41 % starostnih upokojencev (brez sorazmernih delov pokojnin) prejemalo bruto pokojnino do 900 EUR.
- Povprečna neto starostna pokojnina je leta 2025 znašala 914 EUR na mesec, leta 2016 pa 613 EUR.
- V Ljubljani je bila povprečna letna temperatura v letih 2016–2025 12,4 °C, v letih 1948–1957 pa 9,7 °C.
- Ljubljana je imela v letih 2016–2025 povprečno 37 vročih dni na leto (30 °C ali več), v letih 1948–1957 pa 11. Rekordno je bilo leto 2003: 54 dni.
- Najdebelejšo snežno odejo na Kredarici so izmerili leta 2001: 700 cm. Leta 2025 je bila največja višina snega 320 cm.
- Najbolj sončna med izbranimi meteorološkimi postajami je bila leta 2025 Portorož z 2603 urami sonca, najmanj sončna Kredarica (2514 m) z 1811 urami.
- Dni, ko temperatura v Ljubljani pade pod ničlo, je vse manj: v letih 2016–2025 povprečno 59 na leto, v letih 1948–1957 96.
- Kvadratni meter prodanega stanovanja je bil leta 2025 najdražji v regiji Osrednjeslovenska (mediana 4561 EUR), najcenejši v regiji Pomurska (1800 EUR).
- V Ljubljani je bila mediana cene prodanega stanovanja leta 2025 4814 EUR na kvadratni meter – 2,6-krat toliko kot leta 2014, ko je bila najnižja (1882 EUR).
- Po prijavljenih najemnih pogodbah je bila mesečna najemnina stanovanja leta 2025 najvišja v regiji Osrednjeslovenska (mediana 8,8 EUR/m²), najnižja v regiji Primorsko-notranjska (3,6 EUR/m²).
- Mediana cene prodane hiše je bila leta 2025 najvišja v regiji Osrednjeslovenska (349.500 EUR), najnižja v regiji Jugovzhodna Slovenija (91.500 EUR).
- Kvadratni meter stavbnega zemljišča je bil leta 2025 najdražji v regiji Osrednjeslovenska (mediana 109 EUR), najcenejši v regiji Pomurska (14 EUR).
- Kvadratni meter pisarniških prostorov je leta 2025 stal mediano 1527 EUR, industrijskih prostorov pa 585 EUR.
- Na volitvah v državni zbor leta 2026 je glasovalo 70,2 % volivcev. Najnižja udeležba po letu 2008 je bila leta 2014: 51,7 %.
- Na volitvah v državni zbor leta 2026 je največ glasov dobila lista Gibanje Svoboda (28,7 %), druga je bila SDS (27,9 %).
- Na volitvah v državni zbor leta 2026 je glasovalo 64,4 % volivcev, starih od 18 do 30 let, in 72,0 % starih od 46 do 60 let.
- Najnižjo udeležbo med referendumi od leta 2022 je imel referendum »Dodatek k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti (2025)«: glasovalo je 26,0 % volivcev, ZA jih je bilo 7,5 %.
- Policija je leta 2024 zaključila 65.297 kaznivih dejanj, leta 2009 pa 106.094 – 38 % manj.
- Tatvine in velike tatvine so leta 2024 predstavljale 41 % vseh obravnavanih kaznivih dejanj, leta 2009 pa 49 %.
- Napadov na informacijske sisteme je bilo leta 2024 1378, leta 2009 pa 136 – 10,1-krat več.
- Policija je leta 2024 zaključila 14 zadev zaradi umora; največ od leta 2009 jih je bilo leta 2016 (30).
- Med ovaduženimi osumljenci kaznivih dejanj (brez pravnih oseb) je bilo leta 2024 78 % moških.
- Med ovaduženimi osumljenci je imelo leta 2024 tuje državljanstvo 17,9 % (5688 oseb) – med njimi tudi turisti, tranzitni potniki in obmejni prebivalci.
- Leta 2024 je imelo dohodek nad petkratnikom povprečne bruto plače 2594 zavezancev (0,17 %); plačali so 6,2 % vse dohodnine.
- V najvišjem, 5. davčnem razredu je bilo leta 2024 7451 zavezancev (0,5 %), prispevali pa so 11,0 % vse dohodnine.
- Davkoplačevalci so leta 2024 organizacijam namenili 17,3 mio. EUR dohodnine, leta 2019 pa 5,4 mio. EUR. Največ (2.425.495 EUR) je prejela organizacija DRUŠTVO ZA SRČNO ŽILNE BOLEZNI AED.
- Zdravniki z lastno dejavnostjo so leta 2025 prijavili mediano dobička 44.994 EUR, odvetniki 16.103 EUR, notarji 120.328 EUR (brez drugih dohodkov, npr. plače).
- Samostojni podjetniki z normiranimi odhodki, ki se ukvarjajo z računalniškim programiranjem, so leta 2025 prijavili mediano prihodkov 40.263 EUR, vsi skupaj pa 26.262 EUR.
- Leta 2025 je šlo skozi trgovine na drobno v nedeljo le 2,5 % tedenskega zneska računov, v petek pa 17,8 %.
- Največ zaposlenih v javnem sektorju ima po stanju 2016-10 Ministrstvo za notranje zadeve policija (8246), za njim Univerzitetni klinični center Ljubljana (7689).
- Po obračunih DDV so podjetja leta 2025 dobavila blaga in storitev za 100,7 mrd €; 44 % tega gre na trgovino in popravila vozil.
- Največ prošenj za mednarodno zaščito je bilo v Sloveniji leta 2000: 9244; leta 2025 jih je bilo 4172.
- Na lokalnih volitvah 2022 je bilo od 212 županov 141 (67 %) izvoljenih na listah volivcev ali kot neodvisni; med strankami jih ima največ Slovenska demokratska stranka (SDS) (18).
- V Državnem zboru je 34 poslank od 90 poslancev (38 %).
- Največ zakonov je Državni zbor sprejel leta 2004 (215); lani jih je 146.
- Pri 346 poimenskih glasovanjih v tem mandatu je bila prisotnost najnižja pri poslanski skupini Italijanska in madžarska narodna skupnost (66 %), najvišja pri skupini NSi, SLS, Fokus (95 %).
- Slovenski naročniki so leta 2025 na portalu TED objavili 4340 obvestil o oddaji naročil, skupaj za 7829 mio €; mediana vrednosti obvestila je 350.000 €.
- Zaradi dolge čakalne dobe je leta 2019 ostalo brez potrebne zdravstvene oskrbe 22,8 % prebivalcev (leta 2014: 19,6 %).
- SDS je imela leta 2014 26 županov, leta 2022 pa 18 (z listami, ki jih je skupaj z drugimi podprla).
- Najvišja povprečna mesečna bruto plača med občinami delovnega mesta je bila leta 2023 v občini Novo mesto (2582 €), najnižja v občini Hodoš/Hodos (1459 €); v Sloveniji 2221 €.
- Najstarejši prebivalci živijo v občini Osilnica (povprečna starost 54 let), najmlajši v občini Gorenja vas - Poljane (40); v Sloveniji 45 (2026-H2).
- Mediani bruto dohodek prebivalca je bil leta 2024 najvišji v občini Trzin (16.848 €), najnižji v občini Kuzma (7688 €); v Sloveniji 13.617 €.
- Največ turističnih prenočitev je leta 2025 imela občina Ljubljana (2.844.129, 16 % vseh v državi), za njo Piran/Pirano (1.946.838).
- Leta 2026 je bila bolniška odsotnost najdaljša v občini Šalovci (50 dni), najkrajša v občini Hodoš/Hodos (11); v Sloveniji 21.
- Po podatkih iz leta 2021 kadi največ prebivalcev v občini Hodoš/Hodos (30 %), najmanj v občini Žetale (16 %); v Sloveniji 23 %.
- Možganska kap (35–84 let) je leta 2026 najpogostejša v občini Dobje (4,6 na 1.000 prebivalcev), najredkejša v občini Kostel (0,5); v Sloveniji 2,2.
- Kvadratni meter stanovanja je bil po poslih zadnjih treh let do 2025 najdražji v občini Kranjska Gora (4773 €/m²), najcenejši v občini Vitanje (1141 €/m²); v Sloveniji 2811 €/m².
- Po zaključnih računih za leto 2025 je občina Solčava porabila največ na prebivalca (9306 €), občina Miklavž na Dravskem polju najmanj (999 €); v Sloveniji 1601 €.
- Davki na nepremičnine so leta 2025 občini Šoštanj prinesli največ na prebivalca (713 €), občini Luče najmanj (26 €); v Sloveniji 181 €.
- Poslovni register ima največ poslovnih subjektov na 1.000 prebivalcev v občini Trzin (309), najmanj v občini Žetale (59); v Sloveniji jih je 138.
- Najpogostejša ugotovitev na tehničnih pregledih osebnih avtomobilov leta 2022 je bila »Osvetlitev zadnje registrske tablice« (62.740), za njo »Žarometi« (43.567).
- Na rednem tehničnem pregledu leta 2022 je bilo brez napak 95,4 % avtomobilov, starih do 4 leta, in 70,6 % avtomobilov, starih 20 let ali več.
- Leta 2014 je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju 1757 €, v zasebnem 1424 € – razlika 23 % v korist javnega sektorja.
- Konec leta 2025 je delalo v javnem sektorju 256.922 ljudi, to je 27,3 % vseh delovno aktivnih.
- Leta 2022 so ženske v javnem sektorju v povprečju zaslužile 12,5 % manj kot moški, v zasebnem 8,3 % manj.
- Ginijev koeficient bruto plač je bil leta 2000 30,9, leta 2022 pa 26,4 – razlike v plačah so se zmanjšale.
- Ob koncu spremljanja (julija 2024) je bilo polno cepljenih proti covidu-19 86 % starejših od 75 let in 10 % otrok in mladostnikov; poživitveni odmerek je prejelo 69 % najstarejših.
- V povezavi s covidom-19 je v letih 2020–2023 umrlo 9649 ljudi, največ leta 2020 (3390).
- Ob koncu meseca (oktobra 2026) je bilo v Sloveniji 275.798 veljavnih dovoljenj za prebivanje tujcev; 88 % jih pripada državljanom tretjih držav, med njimi največ Bosne in Hercegovine (114.113). Stalno prebivanje ima 60 %.
- Leta 2025 je bilo vloženih 4172 prošenj za mednarodno zaščito; največ prosilcev (2496) je imelo državljanstvo: Maroko.
- Leta 2025 je Slovenija priznala status mednarodne zaščite 71 prosilcem, zavrnila pa 154 prošenj – to je 32 % priznanih med odločenimi po vsebini.
- Prek spletnih platform, kot je Airbnb, je bilo leta 2025 rezerviranih 4,5 milijona prenočitev v apartmajih in sobah (2,1-krat toliko kot leta 2018); 93 % gostov je bilo iz tujine.
- Totalna stopnja dovoljene splavnosti je bila leta 1997 0,66, leta 2025 pa 0,26 splava na žensko v življenju – upad za 61 %.
- Največ lesa so zaradi poškodb (žled, lubadar, vetrolom …) posekali leta 2014: 4,2 milijona m³; leta 2024 2,1 milijona m³.
- Leta 2025 je Slovenija iz proračuna EU prejela 1141 mio € in vanj vplačala 606 mio € – neto prejemnica za 535 mio €.
- Leta 2025 je bilo v tveganju revščine 25,0 % upokojencev, 46,8 % brezposelnih in 5,6 % zaposlenih.
- Leta 2025 je bilo energetsko revnih 7,8 % starejših od 65 let, med vsemi prebivalci pa 4,8 %.
- Plačna vrzel med spoloma je bila leta 2022 največja v občini Kostel (26,7 %), najmanjša (ali v korist žensk) v občini Trnovska vas (−29,6 %); v Sloveniji 6,1 %.
- Največ stanovanj za počitniški namen ali drugo rabo je bilo leta 2018 v občini Piran/Pirano (1038); v vsej Sloveniji jih je 19.896.
- Največ turističnih prenočitev je imela leta 2017 občina Piran/Pirano: 1,59 milijona, to je 13 % vseh v Sloveniji.
- Najbolj polni so razredi osnovnih šol v občini Šempeter - Vrtojba (24,1 učencev na oddelek), najmanj v občini Hodoš/Hodos (3,0); v Sloveniji 18,0 (2025).
- Najvišji delež visoko izobraženih med prebivalci, starimi 15 let ali več, ima občina Trzin (40 %), najnižjega občina Hodoš/Hodos (10 %); v Sloveniji 27 % (2025).
Teme
- LjudjePrebivalstvo, imena, rojstva, selitve204 zbirk podatkov →
- Gospodarstvo in deloBDP, plače, zaposlenost, cene, turizem202 zbirk podatkov →
- FinanceObresti, posojila, dolg, dohodki91 zbirk podatkov →
- ZdravjeBolnišnice, cepljenje, vzroki smrti121 zbirk podatkov →
- Energija in okoljeElektrika, obnovljivi viri, izpusti95 zbirk podatkov →
Mehurčki v gibanju
Izberi dve meri – na primer plače in pričakovano življenjsko dobo – in poglej, kako se regije, moški in ženske ali poklici premikajo skozi leta.
Začni primerjati →